Category: Novice

Dvokomponentne vodotesne mase za tesnjenje so prisotne na tržišču že prek 30 let. Skozi leta uporabe in njihovega razvoja so se v gradbeništvu pokazale številne prednosti uporabe tovrstnih tankih elastičnih zaščitnih slojev, ki lahko v primeru kvalitetne izvedbe v določenih primerih služijo kot učinkovito hidroizolacijsko sredstvo gradbenih konstrukcij.

Na trgu obstaja več različnih proizvajalcev dvokomponentnih izdelkov na osnovi cementnih veziv, izbranih agregatov drobne zrnavostne sestave, specialnih dodatkov in sintetičnih polimerov v vodni disperziji. Med najbolj znanima sta italijanski Mapei z izdelkom Mapelastic in slovenska Kema z linijo izdelkov Hidrostop, ki jih odlikuje visoka prožnost in zmožnost visoke stopnje zaščite konstrukcije pred kemijsko agresijo soli, sulfati, kloridi, ogljikovim dioksidom in vdorom vode. Primarna naloga teh izdelkov je zaščita betonskih konstrukcij in podaljšanje njihove življenjske dobe.

V današnjem času pa se dvokomponentne elastične mase vse bolj uporabljajo tudi kot zaščita konstrukcij tik pod keramičnimi ploščicami v izjemno vlažnih prostorih oz. okoljih. Z izkušnjami se je namreč izkazalo, da ima lepljenje keramičnih ploščic neposredno na cementni estrih pomanjkljivosti, ki se kažejo predvsem v poškodbah estriha v conah, izpostavljenimi zmrzovanju in tajanju. Uporaba dvokomponentnih vodotesnih premazov je tako ključna za preprečevanje razpadanja estriha in pojavu poškodb na keramičnih oblogah, ki so pogostokrat izpostavljene ekstremnim razmeram. 

Izvedba rušenja nosilne stene v stanovanjski hiši

Trendi v gradbeništvu se skozi leta, tako kot je to v navadi tudi na drugih področjih človekovega življenja, spreminjajo. Sodobna arhitektura se že nekaj desetletij odmika od masivnih konstrukcij zaprtega tipa k vitkim konstrukcijam, za katere so značilni veliki prostori in odprtine. Pogostokrat se nam na prvi pogled zdi, da je stena eden od nepogrešljivih elementov vsake konstrukcije, a temu vsekakor ni tako. Statično in nosilno funkcijo stene lahko v sodobnem gradbeništvu zlahka nadomestimo z drugačnimi rešitvami, ki lahko s seboj prinesejo številne prednosti: izboljšanje osvetljenosti in zračnosti prostorov, povečanje tlorisne površine stavbe, bivalni prostor estetsko posodobimo, prav tako pa pogostokrat zastarele, tudi poškodovane materiale starih stenastih konstrukcij zamenjamo s kvalitetnejšimi, s čimer povečamo varnost.

Sliki 1 in 2: Sodobna arhitektura se že nekaj desetletij odmika od masivnih konstrukcij zaprtega tipa k vitkim konstrukcijam, za katere so značilni veliki prostori in odprtine.

Medtem ko odstranitev nenosilne stene lahko uvrstimo med nezahtevne gradbene posege, pri čemer pa moramo nenosilne stene v objektu seveda prepoznati, pa je rušenju nosilne stene potrebno nameniti malce več pozornosti. Rušenje se praviloma, kadar gre za izrazito velike razpone, ki jih s prefabriciranimi prekladami ne moremo nadomestiti, izvede na podlagi rezultatov statične presoje.

Slika 3:Projekt statične presoje, na podlagi katerega je naše podjetje pri investitorju izvedlo rušenje 50 centimetrov debele nosilne stene z razpetino več kot 6 metrov.

S statično presojo računsko analiziramo načrtovan gradbeni poseg in z upoštevanjem predpisov, ki veljajo pri projektiranju objektov, upoštevamo različne vplive, ki bi lahko prispevali k izgubi stabilnosti ali celo porušitvi objekta. Statična presoja, ki jo izvede usposobljen in kvalificiran statik, vsebuje tudi podano rešitev, med najpogostejšimi pa sta nosilca v armiranobetonski ali jekleni izvedbi.

Slika 4: Nosilec v armiranobetonski izvedbi.             Slika 5: Nosilec v jekleni izvedbi.

Več o poteku izvedbe rušenja nosilne stene v stanovanjski hiši pa v drugem delu prispevka, ki sledi v kratkem.

• vlažni madeži na stenah, ki so v stiku z zemljino ali pa se nahajajo v vkopanem delu objekta
• odpadanje ometa, luščenje opleska in druge fizične poškodbe na konstrukciji
• pojav plesni, lišajev, gob, alg, insektov in drugih bioloških dejavnikov, ki uničujejo konstrukcijo
• pojav kemijskih substanc, npr. sulfatov, ki poleg tega, da uničujejo konstrukcijo, škodijo tudi klimi bivalnega prostora in posledično človeškemu zdravju.

Čeprav navzven izgleda, da ima fasada predvsem estetski pomen, pa temu še zdaleč ni tako. V stavbi, v kateri ljudje bivajo, ima fasada izreden pomen. Fasada je namreč stik med zunanjim in bivalnim okoljem in ima občutljivo izolativno nalogo: čimbolj zmanjšati negativne vplive zunanjega okolja (predvsem temperature) na bivalno okolje, še posebej v vročih poletnih in mrzlih zimskih mesecih. Prav tako pa mora fasada preprečiti uhajanje po možnosti energetsko ustvarjenih bivalnih pogojev v zunanjost, ali skrajšano toplotne izgube.

Fasada pa mora biti izdelana na pravilen način, če želimo, da opravlja svojo funkcijo. Fasada kljub svoji izolativni vlogi ne sme biti nepredušna, kar dosežemo s paropropustnimi materiali in strokovnim načinom izdelave. Pogosti znaki, da naša fasada ni paropropustna in ne omogoča ”dihanja” zidov, so rosenje oken, vlažni madeži na stenah na notranji strani…

Obnova fasade oziroma izolacija fasade na prvi pogled izgleda kot velik strošek, a če malo preračunamo to pravzaprav ni. Poglejmo na številke. Za naš izračun smo izbrali podatek, da povprečna 150 m2 velika starejša stanovanjska hiša z neizolativno fasado in okni v kurilni sezoni porabi približno 3000 litrov kurilnega olja, kar je 20 litrov kurilnega olja na kvadratni meter tlorisne površine na leto. Okoljski predpisi dovoljujejo 8 litrov porabljenega kurilnega olja na m2 na leto, se pravi za našo enako hišo z izolativno fasado to znese 1200 litrov. Poglejmo tabelo stroškov, ki nastanejo v eni kurilni sezoni, če imamo na hiši neprimerno fasado:

Tlorisna površina: 150 m2

Tabela je zgolj informativnega značaja in je lahko spremenljiva

*fasada v sestavi: opečni zid, toplotna izolacija 16 cm, armirni sloj, zaključni sloj

Preprost pogled na tabelo nam pokaže, da lahko zaradi neprimerne fasade na leto izgubimo kar 1724 evrov, pri čemer nismo upoštevali energetskih stroškov hlajenja prostorov v poletnih mesecih, kar bi končno številko še povišalo. 1724 evrov je denar, ki ga na leto takorekoč vržemo skozi okno le zato, ker imamo neizolativno fasado.

Naš predlog?

Prejšnji izračun in pa cene izdelave fasade na tržišču kažejo, da bi se nam investicija v novo fasado povrnila v slabih šestih letih, v kolikor pa bi v naš izračun dodali še stroške hlajenja v poletnih mesecih, pa bi se investicija v našem primeru povrnila že po dobrih petih letih!

V naši vsakodnevni praksi nas investitorju in naše stranke pogostokrat vprašajo, katera od tehnologij izdelave ometov je boljša: so boljši ročni ali strojni ometi? Ker se v našem podjetju v praksi pogostokrat srečujemo z obema vrstama ometov, enoznačnega odgovora na to vprašanje nimamo, vsekakor pa zaradi več kot 15 letnih izkušenj, ki jih imamo, prisegamo na ročne omete.

Omet nudi s svojo mineralno sestavo in zgradbo zaščitno in izravnalno funkcijo jedru zidu, ki je sestavljen iz opeke, betonskih zidakov ali armiranega betona, zato je njegova pravilna in kvalitetna izvedba še kako pomembna. Čeprav velja prepričanje, da je pri ročnih ometih kvaliteto in pravilno, dobro izvedbo težko nadzorovati in ohranjati enakomerno skozi celoten objekt, to ne drži popolnoma. V kolikor pri sami izvedbi sledimo strogim merilom kakovosti in izvedbe, k čemur smo v našem podjetju vsekakor zavezani, lahko ročni ometi po svojih kemijskih in fizikalnih lastnostih celo presežejo kvaliteto strojnih ometov. Zaradi tehnologije, ki omogoča predvsem hitro izvajanje strojnih ometov, se resda lahko izkažejo strojni ometi za ekonomsko ugodnejšo varianto, toda morda na kratek rok. Neustrezna priprava maltne mešanice ter izvedba marsikaterih poceni izvajalcev, pri katerih se daje prednost količini in ne kvaliteti, velikokrat vodi do pomankljive izvedbe strojnih ometov. Kot gradbeno podjetje smo bili udeleženi že pri številnih sanacijah povsem na novo narejenih strojnih ometov, v takih primerih pa so končni stroški sanacije vsekakor presegli strošek, ki bi ga imel investitor na začetku ob izbiri ročnih ometov preverjenega izvajalca.

Strojni ometi so sestavljeni iz industrijsko pripravljene mešanice, na stene, ki morajo biti gladke, pa se strojno z brizganjem nanaša tanka plast ometa. Maltna mešanice vsebujejo tudi mavčno vezivo, zaradi česar naj bi bila prednost strojnih ometov v prilagajanju gradbenim fizikalnim lastnostim zgradbe oziroma zahtevanim bivalnim pogojem.

Ročni ometi pa se medtem izvajajo na osnovi mešanice, ki je pripravljena iz peska frakcije 0-4 mm, hidriranega apna in cementnega veziva ter seveda vode. Zaradi zmožnosti prilagajanja mešanice lastnostim objekta in površine, kakor tudi debeline izvedbe, ki je pri ročnih ometih praviloma debelejša kakor pri strojnih, ročne omete močno priporočamo predvsem pri adaptacijah stavb ter sanacijah. Ročni ometi, pri katerih mavčnega veziva ni in zato veljajo tudi za veliko bolj trdne in odporne na točkovne poškodbe, so seveda prava izbira tudi pri izvajanju ometov v novogradnjah, a se investitorji zaradi manjših stoškov in želje po prihranku velikokrat odločijo za strojne omete.

V našem podjetju smo že zelo kmalu ugotovili, da za marsikaterega investitorja gradbeni poseg, pa naj gre za sanacijo, adaptacijo ali pa novogradnjo, predstavlja takorekoč življenjski projekt, zato v vsak projekt vlagamo kvalitetne materialne, znanje in izkušnje, ki smo si jih na področju izvajanja gradbenih del pridobili tekom let. Izredno nas veseli nas, da stranke to tudi opazijo:  v zadnjem času vse več strank zopet daje prednost kvaliteti ter preverjenim izvajalcem namesto cenovno ugodnejšim ponudbam vprašljivega slovesa, pri katerih je kvaliteta (in stranka) na zadnjem mestu.