Hidroizolacija in kapilarna vlaga
Zametki hidroizolacije segajo že v čas Babiloncev in Sumercev, ki so za izoliranje objektov prvi začeli uporabljati zmesi, narejene na bitumenski osnovi. V današnjih časih ima hidroizolacija v gradbeništvu posebno mesto: tako po pomembnosti kot tudi po zahtevnosti. Dandanes težko najdemo objekt, ki ga ne izoliramo proti vodi, prav tako pa hidroizolacijska dela sodijo med dela, ki so zahtevnejša, odprava posledic nepremišljenih in površnih hidroizolacijskih del pa so v večini primerov drage in zapletene, v nekaterih primerih celo nemogoče.
Namen hidroizolacije je zaščititi objekt, njegovo konstrukcijo in prostore, pred vdorom vode oziroma vlage iz zunanjega okolja. Del objekta, ki je najbolj izpostavljen vlažnosti, je prav gotovo vkopani del konstrukcije. Voda je v zemljini neprestano in izoliranje vkopanega dela stavbe je zato še toliko pomembnejše. Konstrukcija je po naravi hidroskopna (vpija vlago), zato takšen pojav, ko se nam na notranjih straneh sten, ki so v stiku z zemljino, pojavijo poškodbe zaradi vlage, imenujemo kapilarna vlaga.
Kapilarno vlago preprečuje le en dejavnik: hidroizolacija. V primeru, ko hidroizolacije na objektu nimamo, je izvedena nestrokovno in površno ali pa je poškodovana, je lahko pojav kapilarne vlage pričakovan.
Glavni znaki, po katerih lahko ugotovimo, da gre za kapilarno vlago, so:
- vlažni madeži na stenah, ki so v stiku z zemljino ali pa se nahajajo v vkopanem delu objekta
- odpadanje ometa, luščenje opleska in druge fizične poškodbe na konstrukciji
- pojav plesni, lišajev, gob, alg, insektov in drugih bioloških dejavnikov, ki uničujejo konstrukcijo
- pojav kemijskih substanc, npr. sulfatov, ki poleg tega, da uničujejo konstrukcijo, škodijo tudi klimi bivalnega prostora in posledično človeškemu zdravju.
Pojav kapilarne vlage je še posebej pogost pojav pri starejših objektih, kajti v času, ko je bila stavba grajena, je bila hidroizolacija draga in po kakovosti neprimerljiva z današnjimi vrstami hidroizolacij. Pri starejših objektih je značilno, da so zemeljsko vlago poskušali zaustaviti z debelejšimi zidovi ali pa s katranom, ki pa svojemu namenu odsluži že v nekaj letih.
Kapilarno vlago je mogoče odpraviti le s sanacijo hidroizolacije in osušitvijo sten. Najprimernejši način, kako odstraniti kapilarno vlago v manjših, na primer stanovanjskih objektih, je odkop objekta do temeljev, morebitna odstranitev stare hidroizolacije, saniranje sten, in pa vgradnja nove hidroizolacije, na katero pride še plast toplotne izolacije in gumbasta folija. Pomembno je, da se v tej fazi uredi tudi odvodnjavanje meteornih voda s primerno izvedeno drenažo. Po končanih hidroizolacijskih delih se objekt znova zasuje, notranje stene, ki so bile podvržene kapilarni vlagi, se osuši, nato pa se začne sanirati notranje stene. Glede na obstoječe poškodbe sten se najprej strokovno oceni, kakšen način obnove bomo izbrali, nato pa se poškodb lotimo s sanirnimi ometi, injektiranjem…
Kapilarna vlaga je le eden izmed mnogih razlogov, zakaj je dobro izvedena hidroizolacija na objektu bistvenega pomena. Ne le, da so posledice neprimerne hidroizolacije opazne le na konstrukciji in objektu, temveč lahko vplivajo tudi na naše zdravje. Zato je pomembno na kapilarno vlago in na druge posledice, ki nastanejo zaradi slabe hidroizolacije, gledati z vso resnostjo in k odpravi le-teh pristopiti čimprej in strokovno.
Comments for this post are closed.