By Skrbnik Novice 0 Comments

Hidroizolacija in kapilarna vlaga

Zametki hidroizolacije segajo že v čas Babiloncev in Sumercev, ki so za izoliranje objektov prvi začeli uporabljati zmesi, narejene na bitumenski osnovi. V današnjih časih ima hidroizolacija v gradbeništvu posebno mesto: tako po pomembnosti kot tudi po zahtevnosti. Dandanes težko najdemo objekt, ki ga ne izoliramo proti vodi, prav tako pa hidroizolacijska dela sodijo med dela, ki so zahtevnejša, odprava posledic nepremišljenih in površnih hidroizolacijskih del pa so v večini primerov drage in zapletene, v nekaterih primerih celo nemogoče.
 
Namen hidroizolacije je zaščititi objekt, njegovo konstrukcijo in prostore, pred vdorom vode oziroma vlage iz zunanjega okolja. Del objekta, ki je najbolj izpostavljen vlažnosti, je prav gotovo vkopani del konstrukcije. Voda je v zemljini neprestano in izoliranje vkopanega dela stavbe je zato še toliko pomembnejše. Konstrukcija je po naravi hidroskopna (vpija vlago), zato takšen pojav, ko se nam na notranjih straneh sten, ki so v stiku z zemljino, pojavijo poškodbe zaradi vlage, imenujemo kapilarna vlaga.
 
Kapilarno vlago preprečuje le en dejavnik: hidroizolacija. V primeru, ko hidroizolacije na objektu nimamo, je izvedena nestrokovno in površno ali pa je poškodovana, je lahko pojav kapilarne vlage pričakovan.
hidro
 
Glavni znaki, po katerih lahko ugotovimo, da gre za kapilarno vlago, so:
  • vlažni madeži na stenah, ki so v stiku z zemljino ali pa se nahajajo v vkopanem delu objekta
  • odpadanje ometa, luščenje opleska in druge fizične poškodbe na konstrukciji
  • pojav plesni, lišajev, gob, alg, insektov in drugih bioloških dejavnikov, ki uničujejo konstrukcijo
  • pojav kemijskih substanc, npr. sulfatov, ki poleg tega, da uničujejo konstrukcijo, škodijo tudi klimi bivalnega prostora in posledično človeškemu zdravju.
 
Pojav kapilarne vlage je še posebej pogost pojav pri starejših objektih, kajti v času, ko je bila stavba grajena, je bila hidroizolacija draga in po kakovosti neprimerljiva z današnjimi vrstami hidroizolacij. Pri starejših objektih je značilno, da so zemeljsko vlago poskušali zaustaviti z debelejšimi zidovi ali pa s katranom, ki pa svojemu namenu odsluži že v nekaj letih.
 
Kapilarno vlago je mogoče odpraviti le s sanacijo hidroizolacije in osušitvijo sten. Najprimernejši način, kako odstraniti kapilarno vlago v manjših, na primer stanovanjskih objektih, je odkop objekta do temeljev, morebitna odstranitev stare hidroizolacije, saniranje sten, in pa vgradnja nove hidroizolacije, na katero pride še plast toplotne izolacije in gumbasta folija. Pomembno je, da se v tej fazi uredi tudi odvodnjavanje meteornih voda s primerno izvedeno drenažo. Po končanih hidroizolacijskih delih se objekt znova zasuje, notranje stene, ki so bile podvržene kapilarni vlagi, se osuši, nato pa se začne sanirati notranje stene. Glede na obstoječe poškodbe sten se najprej strokovno oceni, kakšen način obnove bomo izbrali, nato pa se poškodb lotimo s sanirnimi ometi, injektiranjem…
izolacija
 
Kapilarna vlaga je le eden izmed mnogih razlogov, zakaj je dobro izvedena hidroizolacija na objektu bistvenega pomena. Ne le, da so posledice neprimerne hidroizolacije opazne le na konstrukciji in objektu, temveč lahko vplivajo tudi na naše zdravje. Zato je pomembno na kapilarno vlago in na druge posledice, ki nastanejo zaradi slabe hidroizolacije, gledati z vso resnostjo in k odpravi le-teh pristopiti čimprej in strokovno.
By Skrbnik Novice 0 Comments

Toplotne izgube zaradi stare fasade

Čeprav navzven izgleda, da ima fasada predvsem estetski pomen, pa temu še zdaleč ni tako. V stavbi, v kateri ljudje bivajo, ima fasada izreden pomen. Fasada je namreč stik med zunanjim in bivalnim okoljem in ima občutljivo izolativno nalogo: čimbolj zmanjšati negativne vplive zunanjega okolja (predvsem temperature) na bivalno okolje, še posebej v vročih poletnih in mrzlih zimskih mesecih. Prav tako pa mora fasada preprečiti uhajanje po možnosti energetsko ustvarjenih bivalnih pogojev v zunanjost, ali skrajšano toplotne izgube.

 

Fasada pa mora biti izdelana na pravilen način, če želimo, da opravlja svojo funkcijo. Fasada kljub svoji izolativni vlogi ne sme biti nepredušna, kar dosežemo s paropropustnimi materiali in strokovnim načinom izdelave. Pogosti znaki, da naša fasada ni paropropustna in ne omogoča ”dihanja” zidov, so rosenje oken, vlažni madeži na stenah na notranji strani…
gradbeni_odri

Obnova fasade oziroma izolacija fasade na prvi pogled izgleda kot velik strošek, a če malo preračunamo to pravzaprav ni. Poglejmo na številke. Za naš izračun smo izbrali podatek, da povprečna 150 m2 velika starejša stanovanjska hiša z neizolativno fasado in okni v kurilni sezoni porabi približno 3000 litrov kurilnega olja, kar je 20 litrov kurilnega olja na kvadratni meter tlorisne površine na leto. Okoljski predpisi dovoljujejo 8 litrov porabljenega kurilnega olja na m2 na leto, se pravi za našo enako hišo z izolativno fasado to znese 1200 litrov. Poglejmo tabelo stroškov, ki nastanejo v eni kurilni sezoni, če imamo na hiši neprimerno fasado:

 

 

Tlorisna površina: 150 m2

 

NEIZOLIRANA  FASADA z netesnjenimi okni

IZOLIRANA FASADA*

s tesnjenimi okni

Poraba v litrih/leto:

3000

1200

Poraba v evrih/leto:

2874

1150

RAZLIKA v litrih/leto:

1800

RAZLIKA v evrih/leto:

1724

 

Tabela je zgolj informativnega značaja in je lahko spremenljiva

*fasada v sestavi: opečni zid, toplotna izolacija 16 cm, armirni sloj, zaključni sloj

 

Preprost pogled na tabelo nam pokaže, da lahko zaradi neprimerne fasade na leto izgubimo kar 1724 evrov, pri čemer nismo upoštevali energetskih stroškov hlajenja prostorov v poletnih mesecih, kar bi končno številko še povišalo. 1724 evrov je denar, ki ga na leto takorekoč vržemo skozi okno le zato, ker imamo neizolativno fasado.

 

Naš predlog?

Prejšnji izračun in pa cene izdelave fasade na tržišču kažejo, da bi se nam investicija v novo fasado povrnila v slabih šestih letih, v kolikor pa bi v naš izračun dodali še stroške hlajenja v poletnih mesecih, pa bi se investicija v našem primeru povrnila že po dobrih petih letih!

By Skrbnik Novice 0 Comments

Razlika med ročnimi in strojnimi ometi?

V naši vsakodnevni praksi nas investitorju in naše stranke pogostokrat vprašajo, katera od tehnologij izdelave ometov je boljša: so boljši ročni ali strojni ometi? Ker se v našem podjetju v praksi pogostokrat srečujemo z obema vrstama ometov, enoznačnega odgovora na to vprašanje nimamo, vsekakor pa zaradi več kot 15 letnih izkušenj, ki jih imamo, prisegamo na ročne omete.

 

Omet nudi s svojo mineralno sestavo in zgradbo zaščitno in izravnalno funkcijo jedru zidu, ki je sestavljen iz opeke, betonskih zidakov ali armiranega betona, zato je njegova pravilna in kvalitetna izvedba še kako pomembna. Čeprav velja prepričanje, da je pri ročnih ometih kvaliteto in pravilno, dobro izvedbo težko nadzorovati in ohranjati enakomerno skozi celoten objekt, to ne drži popolnoma. V kolikor pri sami izvedbi sledimo strogim merilom kakovosti in izvedbe, k čemur smo v našem podjetju vsekakor zavezani, lahko ročni ometi po svojih kemijskih in fizikalnih lastnostih celo presežejo kvaliteto strojnih ometov. Zaradi tehnologije, ki omogoča predvsem hitro izvajanje strojnih ometov, se resda lahko izkažejo strojni ometi za ekonomsko ugodnejšo varianto, toda morda na kratek rok. Neustrezna priprava maltne mešanice ter izvedba marsikaterih poceni izvajalcev, pri katerih se daje prednost količini in ne kvaliteti, velikokrat vodi do pomankljive izvedbe strojnih ometov. Kot gradbeno podjetje smo bili udeleženi že pri številnih sanacijah povsem na novo narejenih strojnih ometov, v takih primerih pa so končni stroški sanacije vsekakor presegli strošek, ki bi ga imel investitor na začetku ob izbiri ročnih ometov preverjenega izvajalca.

naslov stroj

Strojni ometi so sestavljeni iz industrijsko pripravljene mešanice, na stene, ki morajo biti gladke, pa se strojno z brizganjem nanaša tanka plast ometa. Maltna mešanice vsebujejo tudi mavčno vezivo, zaradi česar naj bi bila prednost strojnih ometov v prilagajanju gradbenim fizikalnim lastnostim zgradbe oziroma zahtevanim bivalnim pogojem.

Ročni ometi pa se medtem izvajajo na osnovi mešanice, ki je pripravljena iz peska frakcije 0-4 mm, hidriranega apna in cementnega veziva ter seveda vode. Zaradi zmožnosti prilagajanja mešanice lastnostim objekta in površine, kakor tudi debeline izvedbe, ki je pri ročnih ometih praviloma debelejša kakor pri strojnih, ročne omete močno priporočamo predvsem pri adaptacijah stavb ter sanacijah. Ročni ometi, pri katerih mavčnega veziva ni in zato veljajo tudi za veliko bolj trdne in odporne na točkovne poškodbe, so seveda prava izbira tudi pri izvajanju ometov v novogradnjah, a se investitorji zaradi manjših stoškov in želje po prihranku velikokrat odločijo za strojne omete.

V našem podjetju smo že zelo kmalu ugotovili, da za marsikaterega investitorja gradbeni poseg, pa naj gre za sanacijo, adaptacijo ali pa novogradnjo, predstavlja takorekoč življenjski projekt, zato v vsak projekt vlagamo kvalitetne materialne, znanje in izkušnje, ki smo si jih na področju izvajanja gradbenih del pridobili tekom let. Izredno nas veseli nas, da stranke to tudi opazijo:  v zadnjem času vse več strank zopet daje prednost kvaliteti ter preverjenim izvajalcem namesto cenovno ugodnejšim ponudbam vprašljivega slovesa, pri katerih je kvaliteta (in stranka) na zadnjem mestu.